Intervju z učiteljico Natašo

Učiteljica Nataša Pibernik zelo rada bere romane, potopise in detektivke. Vas zanima, katero knjigo je nazadnje prebrala, kaj počne v prostem času in na kaj je najbolj ponosna? Vabljeni k branju intervjuja.

“Zelo rada opravljam svoj poklic, ker imam zelo rada otroke in umetnost. Če to skupaj združimo, dobimo super kombinacijo.”   Nataša Pibernik

Koliko časa že poučujete na naši šoli?

Že zelo dolgo, 29 let.

Kaj ste po poklicu? 

Po poklicu sem profesorica likovne umetnosti.

Ali radi opravljate svoj poklic? Zakaj?

Zelo rada opravljam svoj poklic, ker imam rada otroke, umetnost, in če to skupaj
združiš, nastane super kombinacija.

Kaj počnete v prostem času?

Počnem veliko stvari – slikam, ustvarjam na vse možne načine, rada berem knjige, odrasle oz. učitelje učim likovni pouk in še kaj bi se našlo.

Ali poučujete še kje drugje? Povejte nam kaj več o tem.

Ja, ampak ne otrok, kot sem že povedala, samo odrasle. To je videti tako, da pridejo učitelji razrednega pouka (to so tisti, ki učijo do petega razreda) k meni in potem jih jaz poučujem. Oni sicer že veliko znajo, ker so se nekaterih stvari naučili že na fakulteti. Sama jim nudim dodatna znanja, kako učence poučevati pri likovnem pouku. A si predstavljate, kako to izgleda? Učiteljice in učitelji sedijo kot učenci v razredu, jaz jim razlagam, nato pa jim dam naloge, v katerih se potem še sami preizkusijo.

Ali imate domačo žival? 

Ne, nimam več. Sem pa imela kužka 13 let, ampak je ravno pred enim letom poginil. Imela sem tibetanskega terierja.

Ali radi berete knjige?

Ja, zelo rada berem. Ko sem bila otrok, sem bila čisto vsak teden najmanj enkrat v
knjižnici. Rada imam potopise, romane, detektivke, precej pa prebiram tudi strokovno
literaturo, zlasti o umetnosti, umetnikih in rožah.

Katero knjigo ste nazadnje prebrali?

Nazadnje sem prebrala vse knjige Tadeja Goloba.

Ali radi ustvarjate?

Ja, zelo rada ustvarjam, to je zame nekaj samoumevnega.

Kaj ste nazadnje ustvarili, na kar ste najbolj ponosni?

Ja, gotovo sem najbolj ponosna na svojo knjigo Barve praznujejo rojstni dan.

Kdo je opremil vašo knjigo z ilustracijami?

Vse sem naredila sama, od A do Ž. Pesmice sem prvič pisala, ko sem delala to knjigo.

V knjigi opisujete barve. Katera je vaša najljubša in zakaj?

Moja najljubša je bila že od nekdaj svetlo modra. Ne vem, zakaj, ampak tako je. To verjetno vsak nosi v sebi. Pravijo, da kakršno imaš osebnost, takšna barva ti je všeč. Tudi v moji knjigi je modra predstavljena kot tista, ki rada bere, je pametna … Zelo rada pa imam tudi vijoličasto. Skratka, rada imam bolj umirjene barve.

Kako so liki za ilustracije nastali?

Mislim, da navdih pride sam od sebe. Če si ustvarjalen, potem kar dobivaš nove in nove ideje. Zato želim učence pri likovni umetnosti spodbuditi k ustvarjalnosti, saj se takrat rojevajo ideje na vseh področjih. Spodbujanje ustvarjalnosti pri likovni umetnosti lahko učencem zelo koristi tudi pri vseh drugih predmetih, npr. pri slovenščini, pri pisanju spisa.

Skratka, želela sem povedati, kako so te živalce iz gline nastale. Ne vem natančno, ampak kar naenkrat sem jih začela delati. Doma sem imela nekaj ostankov gline in tako so začele nastajati. Še prej je pa je nastala pravljica, ki sem jo nato likovno »opremila«.

Kje ste dobili navdih za nekaj tako zanimivega, kot je knjiga Barve praznujejo rojstni dan?

O tem sem tudi sama razmišljala. Mislim, da sem idejo dobila lani na morju, konec avgusta. Tam sem bila cel mesec, ležala pod oljko, opazovala ljudi in naravo … Takrat ko je človek spočit, se mu pogosto porodi kakšna dobra ideja. Najprej je nastala pravljica, potem pa vse po vrsti, živalce, prostori, kamor sem jih postavila. Nato sem vse skupaj fotografirala, nekaj stvari pa sem tudi narisala. Verjetno ste vse to v knjigi opazile, če ste bile dovolj pozorne. Slikala sem tudi podlage za ozadje – rdeče, rjavo … Na koncu pa sem napisala še pesmice. Vse skupaj je trajalo kar dolgo, približno 9 mesecev.

Komu je namenjena ta knjiga?

Namenjena je otrokom. Lahko jo berejo čisto majhni otroci oziroma jim jo preberejo starši, ob tem pa se pogovarjajo o ilustracijah, lahko se naučijo katero od pesmic. Starejši otroci pa jo lahko preberejo sami. Knjiga je primerna za otroke do 6. razreda.

Ali imate namen napisati še kakšno knjigo?

Pravzaprav imam namen napisati še priročnik za učitelje, kjer bodo zbrane ideje, kaj
dati učencem za likovno nalogo, da jim bo čim bolj zanimivo in da bodo z veseljem
ustvarjali.

Učiteljica Nataša, hvala, da ste si vzeli čas za ta intervju!

Iza Sofia Barlovič (5. a), Sara Kovačić (5. a), Dora Leticija Stojanović (5. b)